Otrokom je najpomembneje, da se ob nas čutijo slišane, videne, razumljene, ljubljene in sprejete. Ne
glede na vse. Predvsem takrat, ko doživljajo stisko, izpade. Čeprav na površju izgleda kot, da namerno

nagajajo, a temu ni tako. Le ne zmorejo drugače povedati, ko čutijo osamljenost in želijo našo prisotnost.
Ne znajo izraziti svoje žalosti in se zato razjezijo.
Naša naloga je, da smo sami dobro, da smo lahko dobro za naše otroke. Da se zavedamo, da znajo kdaj
pritisniti na kakšen naš gumb - na naše nepredelane stvari, ki večino izvirajo iz našega otroštva, a da le-to
ni njihova krivda. Odgovorni za lastne občutke in dejanja smo sami.
Kot mi, tudi otroci, delajo kakor najbolje vejo in znajo v danem trenutku. Na nas odraslih pa je
odgovornost, da za otroke in zase ustvarjamo zdravo okolje.